Novejša sodna praksa Upravnega sodišča RS o davčnih zlorabah
V zadnjih letih je bilo v sodni praksi sprejetih kar nekaj novih stališč glede nedovoljenega davčnega izogibanja. Ustavnosodna praksa je tako v nekaj letih naredila ogromen preskok, čemur je sledilo tudi Upravno sodišče RS. Boj proti davčnim zlorabam je bil v sodni praksi Upravnega sodišča že prej prepoznan kot eden od pomembnih ciljev, vendar iz starejše sodne prakse ni bilo mogoče vedno povsem jasno razbrati ločnice med dovoljeno davčno optimizacijo in nedovoljenim davčnim izogibanjem oziroma...
Alenka Dolinšek
SIR*IUS 1/2025
Novosti v ZDDV-1 od 1. januarja 2025 dalje, s poudarkom na novi ureditvi za skupino za DDV
Leta 2025 se bodo začele uporabljati določene spremembe ZDDV-1, ki so bile v Državnem zboru RS sprejete 28. novembra 2024 in objavljene 10. decembra 2024 v Uradnem listu RS, št. 104. Ureditev za male davčne zavezance, ki poslujejo v več državah članicah, se spreminja zaradi sprememb Direktive 2006/112/ES, večina drugih sprememb pa je posledica odločitev slovenskega zakonodajalca, da se spremenijo stopnje DDV-ja za določene izdelke, omejitev možnosti prenosa presežka DDV-ja in drugo. Najobsežnejš...
mag. Rosana Dražnik
SIR*IUS 1/2025
Zastaranje v davčnem postopku
Institut zastaranja je namenjen zagotovitvi pravne varnosti in pravne predvidljivosti za davčnega zavezanca, ob vračilu preveč plačanega davka pa tudi za davčni organ. Zastaranje v davčnem pravu pomeni prekluzijo (ugasnitev) davčne obveznosti davčnega zavezanca in tudi njegove pravice zahtevati vračilo preveč plačanega davka. Poleg tega še pomeni, da davčni organ nima več pristojnosti odmeriti, izterjati ali vrniti davek. Novela Zakona o davčnem postopku prinaša poenotenje relativnega zastaralne...
Blaž Pate
SIR*IUS 1/2025
Posebnosti računovodenja prihodkov iz pogodb s kupci v dejavnosti prodaje na drobno
V prispevku predstavljamo računovodske rešitve za nekatere najpogostejše primere odlaganja prihodkov iz pogodb s kupci v dejavnosti trgovine na drobno, in sicer: (1) prodaja blaga s podelitvijo kupona za brezplačno pridobitev dodatnega blaga, (2) prodaja blaga s podelitvijo kupona z ugodnostmi v obliki popustov ali dobroimetij, ki jih kupec lahko (u)porabi pri svojih prihodnjih nakupih, (3) prodaja blaga s podelitvijo dobroimetja (točk zvestobe) na kartico zvestobe, (4) prodaja darilnih kartic/b...
dr. Robert Horvat
SIR*IUS 1/2025
Posebnosti ekonomike, računovodenja in poročanja javnih zdravstvenih zavodov (2. del)
Po Zakonu o javnih financah in Zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ter po določilih 30.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti so javni zdravstveni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, obvezani zagotavljati notranje revidiranje in revidiranje računovodskih izkazov. Pri izvajanju teh revizij in še posebej v okviru revizij računovodskih izkazov, ki so za revizijske družbe in javne zdravstvene zavode novost, so bila izpostavljena številna vprašanja glede p...
Tatjana Jevševar
SIR*IUS 1/2025
Taksonomija EU
Taksonomija EU, vzpostavljena z Uredbo 2020/852, določa merila za opredelitev okoljsko trajnostnih dejavnosti glede na šest okoljskih ciljev: blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo vodnih virov, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in varstvo biotske raznovrstnosti. Za skladnost mora dejavnost znatno prispevati k vsaj enemu cilju, ne sme bistveno škodovati drugim in mora izpolnjevati minimalne socialne varovalke. Taksonomija EU omogoča primerljivost podjetij glede oko...
Matjaž Česen
SIR*IUS 1/2025
Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (1. del)
Direktiva EU o poročanju podjetij o trajnostnosti (t. i. CSRD) prinaša povsem novo obveznost poročanja o trajnostnosti, zasnovanega kot obsežen, standardiziran in digitalen sestavni del poslovnega poročila, ki je predmet zunanjega pregleda in posla dajanja zagotovila neodvisnega revizorja. Krog zavezancev in vsebina poročanja po CSRD sta široka, učinki direktive mestoma presegajo meje EU-ja, začetek uporabe novih pravil pa je pred vrati. Zato sta priprava in uskladitev z novimi obveznostmi poroč...
Mark Jo Moggi
SIR*IUS 1/2025
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
V prispevku po zgledu tuje literature opredeljujemo nerevizijske storitve v ožjem smislu kot storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov. Gre za storitve, ki vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijska družba. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizor in revizijska družba pozorna, da ni ogrožena revizorjeva neodvisnost. Evropska unija je z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijsk...
Laura Skledar, Daniel Zdolšek
SIR*IUS 1/2025
Notranja revizija in področje upravljanja notranje revizije po novih Standardih GIAS
Notranja revizija v Sloveniji mora najprej slediti zahtevam v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in drugih pravnih predpisih. Nato pa sledi pravilom notranjerevizijske stroke, kot so na primer novi Globalni standardi notranjega revidiranja (GIAS). Ti standardi predvsem na tretjem področju – upravljanje notranje revizije – določajo zahteve glede obveznih praks ter običajna in prednostna ravnanja pri izvrševanju teh zahtev. Pravila oziroma standardi stroke ne morejo predpisati pristojnosti orga...
dr. Daniel Zdolšek, dr. Peter Podgorelec
SIR*IUS 1/2025
Ocena komunalnega prispevka
Sekcija pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je prejela pobudo za dodatno pojasnilo glede ocenjevanja vrednosti komunalnega prispevka. Pobudo je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso (PR-OC 1-1/25)
SIR*IUS 1/2025
Poročanje pri pošiljčnih poslih
Vprašanje pravilnosti poročanja o pošiljčnih poslih v sistemu DDV-ja je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso (PR-DAV 1-1/25)
SIR*IUS 1/2025
Model vrednotenja nepremičnin, ki se deloma uporabljajo kot opredmetena osnovna sredstva, deloma pa kot naložbene nepremičnine
Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, ali lahko organizacija za merjenje nepremičnin, ki jih deloma uporablja kot opredmetena osnovna sredstva, deloma pa kot naložbene nepremičnine, po začetnem pripoznanju izbere različna modela vrednotenja za del, ki se uporablja kot osnovno sredstvo, in za del, ki se uporablja kot naložbena nepremičnina. Primer: model poštene vrednosti za del, ki se uporablja kot naložbena nepremičnina, in model nabavne vrednosti za del, ki se uporab...
Strokovna razlaga Komisije za Slovenske računovodske standarde št. 1, 27. november 2024 (SR-RAC 1-1/25)
SIR*IUS 1/2025
Računovodsko izkazovanje od države prejetih povračil škode zaradi neurij in poplav avgusta 2023
Strokovna razlaga Komisije za Slovenske računovodske standarde št. 2, 3. december, 2024 (SR-RAC-1-2/25)
SIR*IUS 1/2025
Variabilni del nadomestila pri prodaji finančnih naložb v odvisne in pridružene organizacije ter skupne podvige
Strokovna razlaga Komisije za Slovenske računovodske standarde št. 3, 3. december 2024 (SR-RAC-1-3/25)
SIR*IUS 1/2025
Računovodsko evidentiranje stroškov za promocijo zdravja na delovnem mestu
Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je na svoji seji obravnaval računovodsko evidentiranje stroškov za promocijo zdravja na delovnem mestu ter o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso (PR-RAC 1-1/25)
SIR*IUS 1/2025
Obveščevalne informacije o kibernetskih grožnjah
Zadnji standard SIST EN ISO/IEC 27001:2023 za sisteme upravljanja informacijske varnosti je uvedel novo kontrolo 5.7 – Obveščevalne informacije o kibernetskih grožnjah. V praksi se pojavljajo težave pri razumevanju ciljev in načina izvedbe te kontrole.
