Novejša sodna praksa Upravnega sodišča RS o davčnih zlorabah

V zadnjih letih je bilo v sodni praksi sprejetih kar nekaj novih stališč glede nedovoljenega davčnega izogibanja. Ustavnosodna praksa je tako v nekaj letih naredila ogromen preskok, čemur je sledilo tudi Upravno sodišče RS. Boj proti davčnim zlorabam je bil v sodni praksi Upravnega sodišča že prej prepoznan kot eden od pomembnih ciljev, vendar iz starejše sodne prakse ni bilo mogoče vedno povsem jasno razbrati ločnice med dovoljeno davčno optimizacijo in nedovoljenim davčnim izogibanjem oziroma davčno zlorabo, pri kateri je meja dopustnega ravnanja zavezanca za davek presežena. Novejša stališča se osredotočajo prav na iskanje omenjene ločnice, ki pa je, kot je razvidno iz predstavljenih primerov, vedno odvisna od okoliščin posameznega primera. V članku so predstavljeni najbolj tipični primeri, ki so bili predmet presoje v upravnem sporu. Davčni organ v postopku nadzora dokazuje obstoj zlorabe, torej obstoj umetne sheme, katere namen je pridobitev nedovoljene davčne koristi. Nasprotno pa zavezanec za davek dokazuje, da so ga k točno taki izvedbi pravnih poslov primarno vodili drugi, tj. poslovni oziroma ekonomski razlogi, in da so posledično davčni razlogi lahko zgolj drugotnega pomena.

Alenka Dolinšek

SIR*IUS 1/2025