Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (1. del)

Direktiva EU o poročanju podjetij o trajnostnosti (t. i. CSRD) prinaša povsem novo obveznost poročanja o trajnostnosti, zasnovanega kot obsežen, standardiziran in digitalen sestavni del poslovnega poročila, ki je predmet zunanjega pregleda in posla dajanja zagotovila neodvisnega revizorja. Krog zavezancev in vsebina poročanja po CSRD sta široka, učinki direktive mestoma presegajo meje EU-ja, začetek uporabe novih pravil pa je pred vrati. Zato sta priprava in uskladitev z novimi obveznostmi poročanja o trajnostnosti za predvidene zavezance precejšen izziv. Namen prispevka v dveh delih je doprinesti k razumevanju: (a) širšega konteksta novih pravil CSRD in (b) natančnega obsega poglavitnih obveznosti poročanja o trajnostnosti v slovenskem pravu. V prvem delu prispevka je najprej povzeta vloga CSRD v trajnostnem finančnem sistemu EU-ja, vključno z bistvenimi povezavami te direktive z Uredbo o taksonomiji in SFDR. Sledi splošno pojasnilo prenosa CSRD v slovensko zakonodajo z novelami ZGD-1M, ZTFI-1C in ZRev-2C. Nato preidemo k podrobni obravnavi prvega elementa pravno skladnega poročanja o trajnostnosti, in sicer presoje, ali je izbrani subjekt zavezanec po pravilih CSRD, kot so prenesena v slovensko zakonodajo. Obravnava preostalih elementov sledi v drugem delu prispevka v naslednji številki SIR*IUS-a.

Mark Jo Moggi

SIR*IUS 1/2025