Notranja revizija in področje upravljanja notranje revizije po novih Standardih GIAS

Notranja revizija v Sloveniji mora najprej slediti zahtevam v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in drugih pravnih predpisih. Nato pa sledi pravilom notranjerevizijske stroke, kot so na primer novi Globalni standardi notranjega revidiranja (GIAS). Ti standardi predvsem na tretjem področju – upravljanje notranje revizije – določajo zahteve glede obveznih praks ter običajna in prednostna ravnanja pri izvrševanju teh zahtev. Pravila oziroma standardi stroke ne morejo predpisati pristojnosti organoma vodenja in nadzora v gospodarski družbi, vendar imajo odločilno vlogo pri interpretaciji pravnih standardov, kot je standard vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standarde GIAS je treba po vsebini razlagati tako, da ko opredeljujejo dejavnosti t. i. boarda, jih v enotirnem sistemu upravljanja opredeljujejo za upravni odbor. Za dvotirni sistem upravljanja pa je potreben premislek. Analiza pokaže, da namen novih Globalnih standardov notranjega revidiranja ni omejiti njihovo uporabo le na razmerje med notranjo revizijo in upravo, sploh pa ne, kadar je razmerje med nadzornim svetom in notranjo revizijo vzpostavljeno, kot to velja za Slovenijo. Zato se besedilo Standardov GIAS interpretira tako, da načeloma sicer velja, da je board nadzorni svet in senior management uprava, vendar pa je treba pri vsaki alineji standardov, ki določa zahteve in ravnanja boarda, predhodno preveriti, ali so te združljive z zakonskim položajem nadzornega sveta. Prispevek zato vključuje tudi premislek o možnih predlogih, kaj narediti v Sloveniji pri urejanju razmerja med notranjim revizorjem in nadzornim svetom na ravni pravil notranjerevizijske stroke.

dr. Daniel Zdolšek, dr. Peter Podgorelec

SIR*IUS 1/2025