Taksonomija EU
Taksonomija EU, vzpostavljena z Uredbo 2020/852, določa merila za opredelitev okoljsko trajnostnih dejavnosti glede na šest okoljskih ciljev: blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo vodnih virov, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in varstvo biotske raznovrstnosti. Za skladnost mora dejavnost znatno prispevati k vsaj enemu cilju, ne sme bistveno škodovati drugim in mora izpolnjevati minimalne socialne varovalke. Taksonomija EU omogoča primerljivost podjetij glede okoljske trajnostnosti in spodbuja trajnostne naložbe. Taksonomija EU loči med gospodarskimi dejavnostmi, ki so taksonomsko sprejemljive ali taksonomsko usklajene. Po uredbi morajo podjetja poročati o treh kazalnikih uspešnosti v obliki deležev v: prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in naložbah v obratna sredstva. Taksonomija EU je poleg analize trenutnega stanja pomembna za usmerjanje načrtov podjetij, za pritegnitev vlagateljev, za EU in države pri pripravi finančnih produktov ter politik. Analiza poročanja kaže, da večina podjetij že poroča o skladnosti s taksonomijo, vendar bo treba taksonomsko usklajenost še izboljšati. Poleg tega se podjetja srečujejo z izzivi pri zbiranju podatkov in kompleksnem poročanju ključnih kazalnikov, interpretaciji zakonodaje, doseganju tehničnih meril ter negotovosti pri minimalnih socialnih varovalkah. V prihodnje se bo obseg dejavnosti povečal, spremenila se bodo tehnična merila, poleg tega se bo obveznost poročanja razširila še na nekatera srednja in mala podjetja.