Prevare, žvižgaštvo in revizorjevi postopki
Pri reviziji računovodskih izkazov se osredotočamo predvsem na dve vrsti namerno napačnih navedb oz. prevar – prevarantsko računovodsko poročanje in poneverbo sredstev. Največkrat je prevara razkrita z namigom, kar v praksi pogosto pomeni s pomočjo žvižgača oz. po notranji poti za prijavo prevare. Revizor sicer prevar ne preiskuje, niti ni njegov primarni cilj odkriti prevaro. Mora pa na podlagi vrste poizvedb pridobiti informacije, na podlagi katerih prepozna in oceni tveganje namerno napačne navedbe ter načrtuje delo, da nato z ustreznimi revizijskimi testi (najpomembnejši med njimi so test knjižb v dnevniku knjiženja, preveritev predpostavk in presoj pri računovodskih ocenah ter pregled nenavadnih ali neobičajnih transakcij) pridobi ustrezne dokaze, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačnih navedb zaradi prevar. Če ni tako, poroča poslovodstvu ali odgovornim za upravljanje ali celo drugim organom izven organizacije