Kako iz krize revizijske dejavnosti

Avtor članka vidi rešitve izhoda iz krize revizijske dejavnosti in jih predlaga v izbranih korakih. Slovenski inštitut za revizijo na podlagi ugotovitev te raziskave in avtorjeve pobude sprejme smernice za porabo časa pri revidiranju računovodskih izkazov. Te smernice lahko, če se z njimi strinja, v obliki priporočil, usmeritev ali drugih pravil revidiranja (za kar ima pristojnost) oziroma zgolj za presojo tveganj sprejme tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Navsezadnje se po zgledu francoske rešitve lahko vnesejo v Zakon o gospodarskih družbah. Pooblaščene revizorje zdaj veže etični vidik za njihovo upoštevanje, direktorje revizijskih družb pa, da jih upoštevajo pri podpisu pogodb o revidiranju, saj morajo s podpisom pogodbe zagotoviti ustrezne kadrovske zmogljivosti in čas, potreben za kakovostno revidiranje. Pooblaščenemu revizorju, ki podpiše revizijsko mnenje, smernice zagotavljajo dovolj časa, da revizijo opravi kakovostno. Če to ni zagotovljeno, mora pisno obvestiti direktorja, ki s tem zaradi nezagotavljanja zadostnih pogojev za kakovostno revizijo vsaj deloma (sicer neformalno) prevzame odgovornost za revizorjevo mnenje, kar bi lahko (moralo) pooblaščenemu revizorju predstavljalo (predstavljati) olajševalno okoliščino ob nadzoru. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem s sprejetimi smernicami dobi podlago za izredne nadzore ob neupoštevanju njenih določil.

Dr. Stanko Čokelc*

SIR*IUS 4/2021