Trajnostno poročanje: izzivi zagotavljanja podatkov, pomen notranjih kontrol in vloga notranjega revizorja

Sodobno poslovno okolje je vse bolj kompleksno ter prepleteno z regulativnimi, družbenimi in okoljskimi zahtevami. Podjetja se ne merijo več le po finančnih izidih, temveč tudi po tem, kako njihove aktivnosti vplivajo na okolje, družbo in korporativno upravljanje. Pri tem je uvedba direktive CSRD prelomna, saj zahteva obvezno, standardizirano in preverljivo trajnostno poročanje za širok krog podjetij v Evropski uniji. CSRD prinaša več kot zgolj nove zakonske obveznosti – predstavlja prehod v celovito poročanje, ki združuje finančne in trajnostne informacije ter povezuje podatke iz različnih poslovnih procesov. Podjetja se tako soočajo z izzivom zagotavljanja zanesljivih, popolnih in sledljivih podatkov, ki bodo predmet zunanjega zagotovila. V tem procesu postaja notranja revizija ključni partner, saj s svojo neodvisnostjo, strokovnim znanjem in sistematičnim pristopom zagotavlja, da podjetje ustrezno vzpostavi notranje kontrole, optimizira procese in pripravi podatke, skladne z zahtevami direktive CSRD in standardi ESRS (Evropski standardi poročanja o trajnostnosti). Pričujoči članek se osredotoča na zahteve direktive CSRD glede poročanja, na glavne izzive pri zbiranju in obdelavi podatkov ter na vlogo notranje revizije, ki je nepogrešljiva pri zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti trajnostnega poročanja.

Jerneja Potočnik

SIR*IUS 6/2025