Pravni vidiki odpuščanja delavcev (poslovni razlogi, krivda, nesposobnost ...)

Delovno razmerje je civilnopravno razmerje, pri katerem je avtonomija pogodbene volje pogodbenih strank omejena zaradi varstva pravic delavcev kot pogodbeno šibkejše in odvisne stranke. Omejevanje avtonomije volje pogodbenih strank se razteza tudi na institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da morata tako delodajalec kot tudi delavec pri sporazumni ali enostranski prekinitvi delovnega razmerja upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določbe drugih zakonov in predpisov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Delovno razmerje lahko preneha po volji delavca ali delodajalca, pri čemer pa je zakonska ureditev za vsako od pogodbenih strank različna. Delovnopravni predpisi ne dajejo posebnega varstva delodajalcu pred odpovedjo, ki jo poda delavec, in delavčeva svoboda glede odločitve o prenehanju delovnega razmerja ni omejena. Nasprotno pa delovno pravo omejuje svobodo delodajalca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj po eni strani varuje trajnost delovnega razmerja, po drugi pa delavca kot pogodbeno šibkejšo stranko. Prenehanje delovnega razmerja lahko delavca, ki mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje, postavi v ekonomsko in socialno negotov položaj zaradi izgube dohodka. V tem prispevku je predstavljen delovnopravni okvir, ki ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.

Tamara Kek*

SIR*IUS 2/2023