Primerjalna analiza davčne kompleksnosti

V prispevku je analizirana davčna kompleksnost v Sloveniji kot večdimenzionalen pojav, ki izhaja iz zakonodajnih, institucionalnih in postopkovnih značilnosti davčnega sistema. Na podlagi mednarodnih primerjav, empiričnih raziskav in indeksa davčne kompleksnosti (TCI) smo ugotovili, da se Slovenija uvršča med države z razmeroma visoko kompleksnostjo obdavčitve pravnih oseb, pri čemer se ta v zadnjem desetletju giblje v naraščajočem trendu. Analiza pokaže, da davčna kompleksnost povečuje stroške skladnosti, zmanjšuje pravno predvidljivost ter negativno vpliva na vrednost podjetij, naložbe, inovacije in davčno moralo. Posebna pozornost je namenjena učinkom kompleksnosti na delovanje davčnih uprav, fizične osebe in tuje neposredne investicije ter primerjavi z državami z nizko stopnjo kompleksnosti. Ugotavljamo, da trajno zmanjševanje davčne kompleksnosti zahteva sistemski pristop, ki presega delne zakonodajne spremembe in vključuje večjo stabilnost predpisov, omejevanje izjem, konsistentno izvajanje ter učinkovito digitalizacijo davčnih postopkov.

dr. Stanko Čokelc

SIR*IUS 3/2026