Korporacijski vidiki določitve dneva obračuna združitve ali delitve in njegove premoženjsko-pravne posledice
Ena od osrednjih pravnih značilnosti združitev ali delitev gospodarskih družb je prenos pravic, obveznosti in pravnih razmerij prevzete ali prenosne družbe na nove ali prevzemne družbe. Ta prenos se opravi z univerzalnim pravnim nasledstvom, pravni učinki pa nastopijo z vpisom združitve ali delitve v sodni register. Za izvedbo združitve ali delitve mora prevzeta ali prenosna družba sestaviti zaključna poročila ter opredeliti dan obračuna združitve ali delitve ter s tem omogočiti potrebno bilančn ...
dr. Saša Prelič
SIR*IUS 2/2026
Razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda
V prispevku obravnavamo razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda družbe z omejeno odgovornostjo s strani potencialnega kupca poslovnega deleža v tej družbi. Uvodoma so navedene pravne podlage za skrbni pravni pregled družbe, pri čemer kot običajno podlago za to štejemo pravico družbenika do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, to pa nato upoštevamo kot izhodišče za obravnavo nadaljnjih raziskovalnih vprašanj. Pri preučevanju skrbnega pregleda družbe raziščemo, ...
dr. Martin Čarni
SIR*IUS 2/2026
Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (2. del)
Po prvem delu prispevka o pravnih vidikih CSRD (SIR*IUS 1/25) se v pričujočem delu osredotočamo na pravno ureditev glavnih elementov obveznega poročanja o trajnostnosti. Uvodoma povzemamo bistvene točke zakonodajne reforme Omnibus I na ravni EU-ja, ki se je začela neposredno po objavi prvega dela prispevka in bo vplivala tudi na v tem prispevku obravnavane teme. V osrednjem delu pričujočega prispevka opravimo analizo zakonske ureditve poročila o trajnostnosti po noveli ZGD-1M, jo primerjamo z iz ...
Mark Jo Moggi
SIR*IUS 2/2026
Od skladnosti k vrednosti: trajnostna razkritja, upravljanje in konkurenčnost
V letu 2026 velika podjetja vstopajo v drugo leto obveznega trajnostnega poročanja po CSRD-ju in ESRS-jih, pri čemer se težišče postopno premika od izpolnjevanja zahtev k bolj kakovostnim razkritjem in tesnejši povezavi trajnostnosti s strategijo. Ob tem se krepi pričakovanje deležnikov glede večje transparentnosti, pravočasnega prepoznavanja in obvladovanja tveganj ter odgovornega ravnanja, podprtega z dokazili. Trajnostno poročanje se posledično utrjuje kot standardiziran in primerljiv sistem, ...
Nina Kelemen
SIR*IUS 2/2026
Revizor informacijskih sistemov – ključni akter pri trajnostnem poročanju
Trajnostno poročanje je postalo ključen element sodobnega korporativnega upravljanja, saj podjetja poleg finančnih informacij razkrivajo tudi vplive svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje. Z uveljavitvijo evropske direktive CSRD in standardov ESRS so se povečale zahteve po zanesljivem, preverljivem in sledljivem poročanju o trajnostnosti. Ker se večina podatkov, uporabljenih v trajnostnih poročilih, zbira, obdeluje in shranjuje v informacijskih sistemih, je kakovost in integriteta t ...
Nina Kravanja Novak
SIR*IUS 2/2026
Poznavanje poslovanja podjetja in kontrolnega okolja kot temelj kakovostne revizije
Kontrolno okolje je temelj celotnega sistema notranjih kontrol in pomembno oblikuje kulturo organizacije, odnos do tveganj ter učinkovitost vseh drugih kontrolnih mehanizmov. Za revizorja je razumevanje kontrolnega okolja ključno, saj neposredno vpliva na oceno tveganj pomembno napačnih navedb in tveganj pri kontroliranju ter s tem na obseg, naravo in časovni okvir revizijskih postopkov. Močno in dobro vzpostavljeno kontrolno okolje zmanjšuje verjetnost napak in prevar ter revizorju omogoča večj ...
Jerneja Potočnik
SIR*IUS 2/2026
Tveganje prevare
Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih je gotovo eden izmed zahtevnejših in kompleksnejših postopkov revizije. Prevara v računovodskih izkazih se lahko izvede s prevarantskim računovodstvom ali poneverbo sredstev. Za prevaro v računovodskih izkazih pa morajo biti prisotni in medsebojno povezani trije ključni elementi: pritiski oziroma spodbude, priložnost in racionalizacija, ki skupaj tvorijo t. i. trikotnik prevare. Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih in revizorje ...
Damjan Ahčin
SIR*IUS 2/2026
Gibanje cen revizijskih storitev
Namen preučevanja gibanja cen revizijskih storitev v Sloveniji je opozoriti strokovno javnost na podatek o gibanju cen revizijskih storitev v Evropi z vidika objavljenega kazalnika, ki se nanaša na delež revizijskih stroškov glede na prihodke naročnika revizije računovodskih izkazov. Po tem kazalniku je Slovenija med najcenejšimi evropskimi državami s kazalnikom 0,04 %. Nižji kazalnik (0,02 %) imata samo Romunija in Ukrajina, medtem ko je povprečni kazalnik v EU-ju 0,13 %. Cene revizijskih stori ...
