Kazalniki kakovosti dela Finančne uprave RS in davčnih inšpektorjev

Zamisel za raziskavo izvira iz članka, objavljenega v časopisu Delo, z naslovom Milijonska škoda zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev. Tam piše, da o škodi, ki nastane zaradi napačnih odločitev inšpektorjev, FURS ne vodi evidence. Zato smo raziskali kazalnike kakovosti dela v izbranih davčnih upravah v EU-ju. Zanimale so nas posledice oziroma sankcije za davčnega inšpektorja zaradi neustrezne kakovosti dela. Z napačno odmero davka je davčni inšpektor povzročil davčnim zavezancem škodo, za katero se izreka kazen, kot so opomin, denarna kazen, znižanje plačnega razreda, odvzem funkcije in odpust iz službe. Ugotavljamo, da o tej temi ni strokovnih in znanstvenih člankov, razlog pa je nerazkrivanje teh podatkov in nepripravljenost davčnih uprav EU za izpolnjevanje vprašalnikov v raziskavah. Da se dogodek o milijonski škodi ne ponovi, lahko veliko naredi politika. Primer dobre prakse je sprejemanje davčnih zakonov po nizozemskem zgledu. Tam obstaja dolgoletna praksa, da pred sprejemom davčnega zakona davčna uprava preveri oziroma oceni: ali je zakon praktično izvedljiv (ali je zakon mogoče učinkovito izvajati v praksi, glede na razpoložljive vire, postopke in informacijske sisteme); ali so določbe razumljive in uresničljive (dovolj jasne, da jih bodo davčni zavezanci in uradniki pravilno razumeli in uporabljali, ter ali je mogoče nadzirati spoštovanje zakona in sankcionirati kršitve); možne posledice (ali bi zakon povzročil veliko pritožb, nesporazumov ali sporov med davčnimi organi in zavezanci). Po zgledu Nemčije pa bi politika lahko uvedla razlagalni in utemeljitveni sestavni del zakona z interpretativno vlogo, da bi ga sodniki, davčni inšpektorji, uprave in strokovnjaki lahko uporabljali kot pripomoček pri razlagi zakona. Hkrati mora politika zagotoviti, da se davčna pravila ne spreminjajo pogosto ali nepredvidljivo, kar bi davčnim zavezancem omogočalo zanesljivo načrtovanje.

dr. Stanko Čokelc

SIR*IUS 1/2026