Vloga revizorja pri materialnih statusnih preoblikovanjih, 1. del

V prvem delu dvodelne obravnave vloge revizorja pri materialnih statusnih preoblikovanjih izhajamo iz dejstva, da združitve in delitve omogočajo prenos premoženja, obveznosti in pravnih razmerij z učinkom univerzalnega oziroma delnega univerzalnega pravnega nasledstva, ne da bi bilo potrebno soglasje posameznih upnikov. Zato takšno preoblikovanje lahko bistveno spremeni osebo dolžnika, sestavo njegovega premoženja in jamstveno maso, iz katere upniki pričakujejo poplačilo. V pričujočem članku so najprej razmejene posamezne oblike združitev in delitev ter analizirani njihovi različni učinki na položaj upnikov. Posebna pozornost je namenjena delitvam, pri katerih se poleg premoženja in obveznosti lahko razdelijo tudi funkcionalno povezani sklopi sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove. Družba lahko po preoblikovanju izpolnjuje kapitalske zahteve, čeprav se zaradi strukture njenega premoženja in dejavnosti lahko poveča tveganje insolventnosti. V nadaljevanju so analizirani individualni in institucionalni mehanizmi varstva upnikov po ZGD-1, zlasti pravica do zavarovanja, posebna solidarna odgovornost pri delitvah ter pravila o zagotavljanju in ohranjanju kapitala. Prispevek obravnava tudi meje naknadnega varstva po že izvedeni delitvi. Ugotovitve prvega dela prispevka so podlaga za drugi del, v katerem bodo obravnavane posamezne revizijske funkcije ter vprašanje, kdaj insolvenčno tveganje postane relevantno za revizorjevo presojo.

dr. Jaka Cepec

SIR*IUS 6/2026