Pogled uporabnikov na letno poročanje družb

Letna poročila so eden od ključnih komunikacijskih dokumentov družb, vendar o tem, kako jih različne skupine uporabnikov v praksi dejansko uporabljajo, še vedno vemo razmeroma malo. V prispevku so predstavljeni izsledki kvalitativne raziskave, ki temelji na 24 polstrukturiranih intervjujih z uporabniki letnih poročil v Sloveniji. Posebej je izpostavljen pogled uporabnikov na revizorjevo poročilo, identiteto revizorja ter razmerje med zaupanjem v revizijo in lastno presojo uporabnikov. Izsledki kažejo, da uporabniki različnih uporabniških skupin selektivno uporabljajo posamezne dele letnih poročil. Uporaba letnih poročil je odvisna predvsem od vloge oz. nalog posamezne uporabniške skupine in od pomembnosti konkretne poslovne odločitve, ki temelji na informacijah, vključenih v letno poročilo. Uporabniki letnih poročil pogosto dopolnjujejo informacije, ki so na voljo v letnih poročilih, z informacijami, do katerih dostopajo na druge načine (z informacijami bonitetnih agencij, iz lastnih podatkovnih baz v sistemih CRM, iz razgovorov s ključnimi osebami poročajoče družbe, zanesejo se na zagotovila revizorjev). Revizorjevo poročilo za večino uporabnikov ni osrednji predmet branja, je pa pomemben signal zanesljivosti računovodskih izkazov in poročil o trajnostnosti. Uporabniki praviloma najprej preverijo, ali so računovodski izkazi revidirani, kakšno je mnenje revizorja in ali poročilo vsebuje kakršne koli prilagoditve. Zanimivo je, da uporabniki ne vrednotijo le vsebine mnenja, temveč tudi, kdo je revizor. Pri tem zaznavajo razlike v kakovosti med revizijskimi družbami, čeprav se hkrati zavedajo, da velikost ali prepoznavnost revizijske družbe sama po sebi ni jamstvo kakovosti. Pri prvem poročanju o trajnostnosti v skladu z ESRS-ji so se nekateri uporabniki v glavnem zanašali ravno na revizorjeva zagotovila glede poročanja o trajnostnosti.

Katarina Sitar Šuštar

SIR*IUS 5/2026