Izzivi revizorja pri revidiranju nabave in zakaj je nabava velikokrat podcenjena z vidika tveganj

Nabavni proces je ena ključnih podpornih funkcij v organizacijah, hkrati pa eno izmed kompleksnejših in z vidika tveganj podcenjenih poslovnih področij. Zaradi neposrednega vpliva na stroškovno učinkovitost, kakovost vhodnih materialov, skladnost z regulativnimi zahtevami in integriteto poslovanja mora biti nabava v središču pozornosti tako notranjih kot zunanjih revizorjev. Kljub temu je v praksi ravno revidiranje nabavnega procesa povezano s številnimi strokovnimi in metodološkimi izzivi, ki pomembno vplivajo na obseg, globino in kakovost revizijskih ugotovitev. Kompleksnost nabave izhaja iz njene prepletenosti z različnimi organizacijskimi funkcijami, raznolikosti nabavnih kategorij, decentraliziranih odločitev ter obsežnega števila poslovnih transakcij. Poleg tega nabavni proces pogosto vključuje subjektivne presoje (npr. izbor dobaviteljev, pogajanja, izjemne odobritve), kar povečuje tveganja nepravilnosti, neučinkovitosti in morebitnih zlorab. Revizorji se tako soočajo z izzivom, kako zagotoviti ustrezno raven zagotovila v okolju, kjer formalne kontrole pogosto soobstajajo z neformalnimi praksami. Poseben vidik zahtevnosti predstavlja razmejitev in dopolnjevanje vlog notranjih in zunanjih revizorjev. Medtem ko se notranja revizija osredotoča na presojo učinkovitosti notranjih kontrol, obvladovanje tveganj in izboljševanje procesov, je vloga zunanje revizije primarno usmerjena v pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za potrebe revizije računovodskih izkazov. Nabava je tako področje, na katerem se cilji, metode in pristopi obeh vrst revizije pogosto prepletajo, hkrati pa tudi razlikujejo.

Jerneja Potočnik

SIR*IUS 4/2026