Davčni izzivi pri delitvah družb

Prispevek obravnava nekaj novosti iz novele Zakona o dohodku pravnih oseb (ZDDPO-2V) in novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P), ki bodo pomembno vplivale na dosedanjo ureditev izvedbe in davčne obravnave davčno nevtralnih statusnih preoblikovanj gospodarskih družb. Prva novost se nanaša na novo, spremenjeno definicijo obrata po ZDDPO-2, tj. kvalificiran obseg sredstev in obveznosti, ki se pri statusnih preoblikovanjih (npr. oddelitvah) prenašajo na drugo družbo, za katere se lahko uveljavlja davčno nevtralna obravnava. Po dosedanji definiciji je obrat moral biti sposoben oziroma zmožen tvoriti neodvisno poslovanje z lastnim premoženjem. Nova definicija pa zahteva, da ob izvedbi transakcije obrat predstavlja neodvisno poslovanje, s čimer se poudarja časovni vidik izpolnjevanja pogojev za obstoj obrata. Pri tem ostaja odprto, ali gre zgolj za pojasnitev trenutka presoje ali tudi za vsebinsko zaostritev kriterijev. Takšna dikcija tako odpira vprašanje, ali bi se ob morebitni restriktivni razlagi lahko zahtevalo, da obrat že ob izvedbi transakcije izkazuje dejansko samostojno poslovanje, kar bi lahko pomenilo odmik od funkcionalnega standarda, kot ga določa EU pravo. V takem primeru bi se lahko postavilo vprašanje o skladnosti te nove ureditve z EU pravom. Druga novost se nanaša na novo ureditev priglasitve te transakcije FURS-u po ZDavP-2, kar je eden od pogojev za uspešno uveljavljanje davčne nevtralnosti take transakcije. Po novi ureditvi se priglasitev izvede šele po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register (do zdaj se je priglasitev lahko opravila še pred vložitvijo predloga za vpis v sodni register). Hkrati je črtana določba, da lahko FURS v 90 oziroma 45 dneh po priglasitvi izda zavrnilno odločbo (da se davčna upravičenja davčno nevtralne transakcije ne priznajo). Če take odločbe ni izdal, pa je veljala domneva, da je davčno nevtralnost potrdil. Po novi ureditvi lahko FURS davčna upravičenja zavrne v okviru davčnih nadzorov v petletnem zastaralnem roku. Taka nova ureditev v primerjavi z dosedanjo spreminja koncept pravne varnosti zavezancev, saj se presoja pogojev za davčno nevtralnost premika s preventivne na naknadno presojo pri davčnih nadzorih, kar v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zmanjšuje predvidljivost davčne obravnave.

Blaž Pate

SIR*IUS 1/2026